Čas branja: 10 minut
Skrb za zdravo črevesje vašega dojenčka je ena najboljših stvari, ki jih lahko naredite za njegovo zdravje v prihodnosti. Ne le, da mu pomaga kar najbolje izkoristiti zaužita živila, temveč ima lahko vpliv še na številne stvari pozneje v življenju – od zmožnosti za preprečevanje okužb do dobrega duševnega zdravja.
V črevesju se nahaja 70–80 % imunskih celic1.
Časovnica trebuščka
Od trenutka spočetja do otrokovega drugega rojstnega dne je natanko 1000 dni. To je tudi ključno obdobje za vzpostavitev zdrave črevesne mikrobiote. Oglejmo si, kako.
1. dan
Nosečnost
Do 20. tedna se črevesje vašega otroka popolnoma oblikuje. O tem, ali se vaše bakterije prenesejo na otroka že v maternici, se veliko razpravlja. Čeprav nekatera dejstva nakazujejo, da se bakterije lahko prenašajo prek plodovnice, pa večinoma velja, da je maternica sterilna (v njej ni bakterij) in se bakterije do rojstva ne prenašajo.
Ne glede na to, na kakšen način se vaše bakterije prenašajo na otroka, je pomembno, da negujete svojo črevesno mikrobioto, da bo pripravljena za prenos na dojenčka. Za to je eden najpomembnejših načinov raznolika in zdrava prehrana v času nosečnosti4.
(Ko se otrok rodi, je najboljši način za podporo njegovemu prebavnemu sistemu dojenje. Še pred rojstvom dojenčka preberite naš vodnik o dojenju, ki vam bo v pomoč za dober začetek.)
280. dan
Rojstvo
Pri vaginalnem porodu je otrokovo telo ob prehodu skozi porodni kanal izpostavljeno številnim koristnim bakterijam.
Novorojenček
Imunski sistem vašega otroka je še nerazvit in se mora hitro naučiti, kako se boriti proti vsem povzročiteljem nalezljivih bolezni, ki jim je zdaj izpostavljen. Njegovo črevesje gre skozi intenzivno obdobje rasti in razvoja. Pravzaprav se v njegovem črevesju ustvarja popolnoma nov ekosistem, ki ga imenujemo črevesna mikrobiota. Ta je tako edinstvena kot otrokov prstni odtis in jo sestavlja več kot tisoč različnih vrst bakterij in drugih mikroorganizmov. Te bakterije pomagajo pri ohranjanju splošnega zdravja vašega otroka in krepijo njegov imunski sistem.
283. dan
Materino mleko
Materino mleko je posebej prilagojeno vašemu otroku in pomaga pri razvoju njegovega črevesja. Materino mleko sestavljajo številne sestavine, med katerimi so tudi elementi, ki so za razvoj črevesja zelo pomembni. To so na primer oligosaharidi v materinem mleku, ki so hrana za črevesne bakterije. Drugi dejavniki, ki prispevajo k razvoju črevesja, so laktoza, nukleotidi in maščobne kisline.
V materinem mleku so tudi polnovredne beljakovine, pa tudi manjša količina beljakovin, razdrobljenih na drobne delce. Te razdrobljene beljakovine se imenujejo peptidi9.
Na materino mleko lahko vpliva tudi zaužita hrana in pijača, zato pestra in zdrava, uravnotežena prehrana v času dojenja ne bo ohranjala le vašega zdravja, ampak tudi zdravje vašega otroka. Preberite več o koristih dojenja.Če pa imate pri dojenju težave, preberite naš vodnik za uspešno dojenje.
Z rastjo vašega otroka se povečujeta tudi število in raznolikost bakterij v njegovem črevesju.
462. dan
Uvajanje goste hrane
Od 6. meseca dalje je uvajanje goste hrane in privajanje na raznoliko in uravnoteženo prehrano še ena priložnost za širitev otrokove črevesne mikrobiote in njene raznovrstnosti, kar pomeni podporo njegovemu imunskemu sistemu in pomoč pri preprečevanju okužb in bolezni za vse življenje.
Od 1.000. dneva
Malček
Do starosti približno 3 let je črevesna mikrobiota vašega otroka popolnoma izoblikovana, čeprav se lahko občasno še vedno spreminja. Tudi od tu dalje velja, da z uravnoteženo in raznovrstno prehrano še naprej ohranjamo otrokovo črevesno zdravje. Številna živila naravno vsebujejo prebiotike (na primer čebula, banane, paradižnik in mnoga druga živila, bogata z vlakninami), ki prav tako pomagajo ohranjati zdravo črevesje3
Od 1.000. dneva
Ko otrok raste, se njegova črevesna mikrobiota lahko spremeni zaradi številnih razlogov, kot so prehrana, stres ali zdravljenje z antibiotiki. Najboljši način za ohranjanje zdravega črevesja je uživanje raznolike in zdrave prehrane, zadostna količina spanca in izogibanje stresu.
- Furness JB et al. Am J Physiol, 1999;277(5,Pt1):G922-8.
- Lebenthal E., Lee P. and Heitlinger, L. J Pediatr 1983; 102(1):1-9.
- Collado, M. et al. Sci Rep, 2016;6(1).
- Lozupone CA, et al. Nature,2012;489(7415):220-230.
- Xu, R. Reprod Fertil Dev, 1996;8(1):35.
- Lee KN, Lee OY. World J Gastroenterol 2014;20:886-8897
- Wopereis H. et al., Pediatr Allergy Immunol 2014;25:428-438
- Ayechu-Muruzabal, V et al. Front Pediatr, 2018;6:239
- Ballard O. and Morrow A. Pediatr Clin North Am. 2013;60(1):49-74)
- Scholtens P et al. Ann Rev Food Sci Technol. 2012;3:425–427.
- Koenig, J., et al. Pro Natl Acad Sci U.S.A, 2010;108(Suppl 1):4578-4585.
- Voreades N, Kozil A, Weir TL. Front Microbiol. 2014;5:494.
- Sousa V, Santos E, Sgarbieri V. Food Nutr Sci. 2011;2(2):133-144.
- Karl J, et al. Front Microbiol. 2018;9.
13.09.2019
