Kako najti besede
Kaj povedati in na kakšen način
Dokazano je, da ima pogovarjanje s trebuščkom v tretjem trimesečju nosečnosti pomirjujoč učinek na dojenčka, nove neverjetne raziskave pa kažejo, da si nerojeni dojenčki zapomnijo, kar slišijo, in da jih ponavljajoče se rime lahko pomirijo.
To je le eno od mnogih spoznanj o tem, kako lahko pogovor z otrokom vpliva na njegov zgodnji razvoj jezikovnih spretnosti. Več o tem, kako vaš dojenček dojema zunanji svet, si lahko preberete v člankih in ogledate v videoposnetkih naše serije Hello In There.
Besedni vzorci
Raziskave kažejo, da poslušanje vašega glasu otroka v maternici sprosti in zniža njegov srčni utrip, to pa predstavlja temelj za vzpostavljanje vezi in zgodnji razvoj jezika. Presenetljivo je tudi, da so znanstveniki odkrili, da se nerojeni otroci pozitivno odzivajo na besedne vzorce, kot so otroške pesmice, za katere se spomnijo, da so jih že slišali.
Neverjetna nova raziskava je pokazala, da si nerojeni otroci lahko zapomnijo, kar slišijo, to pa predstavlja temelj za razvoj jezika.
Učenje poslušanja
Sluh se med nosečnostjo razvija v določenem zaporedju. Ušesni polž (odgovoren za pretvarjanje zvočnih valov) se dobro oblikuje do 15. tedna nosečnosti in popolnoma deluje do 20. tedna, vendar pa se z možgani poveže šele približno med 24. in 30. tednom nosečnosti1. Čeprav zvok pride v ušesa, ga otrokovi možgani »slišijo« šele v tretjem trimesečju. Medtem pa otrok že spoznava življenje v maternici prek vonja, dotika in gibanja. Če se z dojenčkom pogovarjate, mu lahko pomagate spoznavati tudi zunanji svet.
Najraje od vsega ima vaš glas, ki ga bo tolažil še dolgo po rojstvu.
Najverjetneje vaš dojenček najprej sliši notranje dogajanje v vašem telesu: srčni utrip, dihanje in brbotanje hrane, ki se prebavlja2. Najpomembnejši zvok zanj pa je vaš glas, za katerega velja, da je najintenzivnejši zvok, ki ga v maternici lahko sliši3. Če so zvoki dovolj glasni ali dovolj blizu, lahko sliši tudi dogajanje okoli vas, se odziva na glasbo, nenadne zvoke in spozna glasove drugih družinskih članov. Najraje od vsega pa ima vaš glas, ki ga bo tolažil še dolgo po rojstvu.
“Prve spomine svojega otroka lahko ustvarite vi.”
Spomini iz časa pred rojstvom
Z merjenjem srčnega utripa ploda so znanstveniki ugotovili, da se nerojeni otroci drugače odzivajo, če so nekaj tednov znova in znova izpostavljeni isti zgodbi ali pesmici, kot če jo slišijo prvič.
Ko slišijo znane besedne vzorce, se jim zniža srčni utrip, kar pomeni, da jih to sprošča. Še bolj neverjetno pa je, da se spomnijo, da so besede slišali, tudi če je med branji nekaj tednov premora in tudi če jih bere nekdo drug4. Prav tako jih lahko za kratek čas prepoznajo še v obdobju novorojenčka, zato lahko z rednim branjem zgodbic ali pesmic svojemu trebuščku pred spanjem ustvarite otrokove prve spomine.
NASLEDNJI KORAKI
- V tretjem trimesečju si lahko izberete najljubšo otroško pesmico ali kratko zgodbico in jo poskusite enkrat na dan glasno prebrati.
- Poiščite miren prostor, globoko vdihnite in se sprostite. Dokazano je, da lahko visoka raven stresa vpliva na otrokovo odpornost5,6, zato je lahko čas, ki ga preživite v miru in v stiku z otrokom, koristen z več vidikov.
- Če branje trebuščku res ni za vas, ne skrbite, saj vaš dojenček vsakič, ko spregovorite, spoznava vaš glas, zato se bo vez med vama razvijala naravno.
- Bodite pozorni na spremembe v otrokovem vedenju. Zapomnite si, da vaš glas otroka pomirja, zato pričakujte manj in ne več gibanja.
- Opazujte, ali se otrok drugače odziva na različne zvoke, na primer na petje, ropotuljico ali glas nekoga drugega.
- Tudi očka in sorojenci lahko sodelujejo, vendar se morajo približati trebuščku, da jih bo otrok slišal.
- Graven SN, Browne JV. Auditory development in the foetus and infant. Newborn Infant Nurs Rev 2008;8(4):186-93.
- Abrams RM, Gerdhart KJ. The Fetus: The acoustic environment and physiological responses of the fetus. J Perinatol 2000;S20:30-5.
- Fifer WP, Moon CM. The role of mother’s voice in the organization of brain function in the newborn. Acta Paediatr Suppl 1994;397:86-93.
- DeCasper AJ et al. Fetal reactions to recurrent maternal speech. Infant Behav Dev 1994;17:159-64.
- Marques AH, Bjorke-Monsen AL, Teixeira AL, Silverman MN. Maternal stress, nutrition and physical activity: impact on immune function, CNS development and psychopathology. Brain Research. 2015;1617:28–46.
-
Vianna P, Bauer ME, Dornfeld D, Chies JAB. Distress conditions during pregnancy may lead to pre-eclampsia by increasing cortisol levels and altering lymphocyte sensitivity to glucocorticosteroids. Medical Hypotheses. 2011;77:188–91
Zadnji pregled: 19.06.2016
