Kako malčku zagotoviti gradnike jezika

Otrokova zgodnja leta so čas izjemne rasti in priložnosti, zgodnje izkušnje pa imajo trajne posledice. Razvoj možganov otroku omogoča, da se nauči jesti, se plaziti, hoditi in govoriti – vse to so mejniki, na katere ste pozorni, ko vaš otrok raste. Če pomislimo, kako hitro rastejo otrokovi možgani – med rojstvom in drugim letom starosti se njihova velikost potroji¹ –, je jasno, kako pomembno je zgodnje otroštvo za napredek mladih umov.¹

Večina ljudi meni, da otrok postane malček, ko začne delati prve opotekajoče korake, torej ko shodi, čeprav na splošno velja, da je malček otrok v starosti od enega do treh let. Obdobje malčka in poznejša obdobja so čas velikega kognitivnega in socialnega razvoja. Med drugim in petim letom starosti večina otrok razvije sposobnost daljše koncentracije pozornosti in si pomnjenja določenih informacij.² V tem obdobju se začne oblikovati dolgoročni spomin, zato se večina izmed nas ne more spomniti svojega otroštva pred drugim ali tretjim letom starosti.²

Vsi starši hrepenimo po tem, da bi bili priča prvim razvojnim korakom svojega otroka, od katerih se mnogi zgodijo v zgodnjem otroštvu – samo omislite na navdušenje, ko vaš otrok naredi prvi korak ali izgovori prvo besedo – vendar se te spretnosti ne razvijajo nepovezano. So del veliko večje slike, ki obsega socialno interakcijo, igro, opazovanje in poslušanje.³ Starši lahko pomagajo in otroka spodbudijo, da razvije te spretnosti in se začne zanimati za svet okoli sebe.

Zgodnje učenje jezika je instinktivno in pri večini otrok poteka povsem naravno.⁴ Vendar pa lahko to, kako se odrasli odzivamo na njegove poskuse sporazumevanja, pri otroku pusti vtis.⁴

Otrokovi možgani se delno razvijajo s ponavljajočimi se izkušnjami, ki mu oblikujejo način učenja.⁵ To pomeni, da lahko enkratna pripomba ali dejanje le malo vpliva na učenje, vendar se v zgodnjem otroštvu, če nekaj povemo ali naredimo večkrat, to verjetno obdrži. S ponavljanjem in spodbujanjem lahko otroku pomagate narediti več tistega, kar morda že počne, tako da ponavljate besede in potrjujete njegova dejanja, da se počuti ponosnega na svoje poskuse sporazumevanja.

Logopedi včasih navajajo, da mora otrok besedo v ustreznem kontekstu slišati več kot 500-krat, preden jo bo poskušal izgovoriti. Učinkovit način, kako otroku pomagati pri govorjenju, so lahko tudi knjige s ponavljajočimi se izseki.

Zanimivo je, da je razvoj jezika pri otrocih tesno povezan z igro.⁴ Pravzaprav so logopedi skovali celo slogan, da »se jezik razvija skozi igro«. Ko otroci začnejo izgovarjati prve besede, običajno okoli enega leta starosti, se približno ob istem času razvije tudi simbolna igra.⁴ Simbolna igra je sposobnost uporabe dejanj, predmetov ali predstav za predstavitev drugih dejanj, predmetov ali predstav; verjetno ste že kdaj videli otroka, ki je banano uporabil kot telefon ali si je na glavo kot klobuk nadel skledo.

Raziskave so pokazale, da lahko določeni igralni materiali, ki jih imate doma, pripomorejo k spodbujanju kognitivnega razvoja in koordinacije.⁶ Igrače so zabavne in lahko že od zgodnjega otroštva pomagajo razvijati otrokovo domišljijo. Tudi najpreprostejše igrače lahko predstavljajo priložnost za učenje in razvoj. Raziskave so pokazale, da je na primer igra s kockami, ki predstavljajo eno najosnovnejših igrač, v samo šestih mesecih znatno izboljšalo jezikovne sposobnosti.¹ Gradnja stolpa iz kock ponuja številne govorne in jezikovne priložnosti – pridevniki (visok, raven), glagoli (padati, graditi), prislovi (na vrhu), samostalniki (barve, številke), ki jih odrasli uporabljajo, otrok pa jih razume in posnema – ter razvijanje komunikacijskih in socialnih veščin, ki spodbujajo vrstni red, souporabo, poslušanje in opazovanje.³

V današnji družbi je opaziti premik od uporabe tradicionalnih igrač za pomoč pri učenju in razvoju k takim, ki se bolj osredotočajo na tehnologijo. Izpostavljenost medijem v obliki televizije, tabličnih in osebnih računalnikov postaja vse bolj priljubljena pri predšolskem in zgodnjem učenju, poleg tega pa so priljubljeni tudi za to, da se otroci z njimi zaposlujejo doma. V današnji »digitalni« družbi veliko otrok zna potegniti s prstom po zaslonu telefona ali tabličnega računalnika, še preden znajo kaj drugega!

Z razvojem iger in programov, namenjenih otrokom vseh starosti, zlahka domnevamo, da izpostavljenost digitalnim medijem pozitivno vpliva na naše otroke, vendar je v resnici morda ravno obratno. Študija iz leta 2011 je pokazala, da je daljše trajanje izpostavljenosti digitalnim medijem pri šestih mesecih starosti nakazovalo slabši kognitivni in jezikovni razvoj pri starosti 14 mesecev.⁷ Gledanje televizije v zgodnjem otroštvu je na primer povezano z jezikovnimi težavami⁸ in motnjami pozornosti⁹ ter zapoznelim kognitivnim razvojem.¹⁰ Z zmanjšanjem izpostavljenosti otroka medijem lahko omejite negativni vpliv na jezik, pogovor in angažiranost ter namesto tega naredite prostor za pomembno interakcijo med starši in otroki.⁷ Natančneje, čas, ki ga otrok preživi pred televizorjem, lahko nadomestite z dejavnostmi pod vodstvom odraslih, kot sta branje zgodbice pred spanjem in zgledovanje uporabe jezika v igri z igračami, kar lahko prinese veliko več koristi.⁷

Obstaja veliko načinov, kako lahko starši ustvarijo priložnosti, ki otroke spodbujajo k urjenju jezikovnih in komunikacijskih spretnosti. Ker otroci v zgodnjih letih doživljajo neprimerljivo večjo telesno, duševno in čustveno rast, je izredno pomembno ugotoviti, katere dejavnosti v tem obdobju spodbujajo razvoj in katere ne. Spodbujanje domišljijske igre, ki predstavlja odmik od medijske izpostavljenosti v sedečem položaju, pomeni veliko več kot le nekaj minut ali ur »zabave«. Če se otrok igra ter mu omogočite čas in prostor za raziskovanje in interakcijo na njemu lasten način, mu omogočite razvoj in učenje v zabavnem in varnem okolju.³

Zadnji pregled: 30.05.2016