STIK KOŽE S KOŽO
Izjemni učinek tesnega stika
Svet je za novorojenčka nenavaden in drugačen od tistega, česar je bil vajen. Sue Battersby, naša strokovnjakinja za prehrano dojenčkov, vam bo zaupala, kako to izjemno prvo crkljanje z novorojenčkom ne pomeni le čudovitega občutka za vas, temveč vpliva tudi na otrokove spalne navade, odpornost, raven stresa in še več.
Za novopečeno mamico je prvo pestovanje dojenčka neverjetno doživetje, saj se lahko naužije občutenja novega življenja, ki leži v njenem naročju. A če novorojenčka položimo na golo materino kožo, čemur pravimo stik kože s kožo, je to veliko še veliko več kot le to, da mamica prvič objame svojega otroka. Stik kože s kožo lahko prinese izjemne koristi za zdravje, predvsem za otroka, a tudi za mater.1–5
Udobje in stabilnost za novorojenčka
Verjetno ne preseneča, da porod in novo okolje, v katero se dojenček rodi, zanj predstavljata stres. Vendar pa podatki kažejo, da lahko stik kože s kožo med materjo in novorojenčkom to začetno obdobje negotovosti za otroka spremeni v izjemno pomirjujočo izkušnjo.1
Ob stiku kože s kožo se dojenček ogreje (novorojenčki sami ne morejo uravnavati telesne temperature; stik kože s kožo lahko poskrbi za naravno ohranjanje zdrave telesne temperature), poleg tega pa lahko dojenček posluša zvok bitja vašega srca, ki ga pozna iz časa, ko je bil še v maternici, in nanj deluje pomirjujoče. Toplota in bitje vašega srca dojenčku pomagata, da se v novem, nenavadnem svetu dobro počuti in se prilagodi novemu okolju. Poleg tega stik kože s kožo pripomore k otrokovi fizični stabilnosti. Lahko zviša raven glukoze (zmanjša hipoglikemijo ali nizko raven sladkorja v krvi) ter pomaga uravnavati frekvenco dihanja in krvni tlak dojenčka.2
Stik kože s kožo omogoča zgodnjo kolonizacijo in zaščito pred okužbami, ko se dojenčkov imunski sistem odzove na bakterije z materine kože.3
Lajšanje bolečin in stresa
Udobje pomaga zmanjševati raven stresa. Kadar koli dojenček občuti stres, se lahko ob stiku s kožo sprosti in raven kortizola (stresnega hormona) se mu zmanjša.1 To je še posebej pomembno v prvih 2-3 urah po rojstvu, saj je to občutljivo obdobje za nastanek in obvladovanje stresa.1 Ta pomirjevalni učinek lahko pomaga tudi pri lajšanju ali odpravljanju bolečin v primerih, ko bi vaš dojenček lahko občutil nelagodje, na primer pri težkem porodu.1
Skrb za zdravje in odpornost novorojenčka
Zgodnji stik kože s kožo je pomemben za razvoj dojenčkove mikrobiote – na milijone bakterij in organizmov, ki se nahajajo na naši koži ter v dihalih in prebavilih. Otrokova mikrobiota se začne razvijati v maternici in vse več podatkov kaže, da je zelo pomembno, da se zaščiti prenos in ohranjanje normalne mikrobiote z nosečnice na otroka. Med porodom in takoj po njem se v otrokovo telo naselijo bakterije, razvoj črevesja pa je v veliki meri posledica izpostavljenosti mikrobom iz okolja.4 Stik kože s kožo omogoča zgodnjo kolonizacijo in zaščito pred okužbami, ko se dojenčkov imunski sistem odzove na bakterije z materine kože.3 Porušena mikrobiota je povezana s številnimi bolezenskimi stanji, vključno z alergijami in astmo.4
Stik dojenčkove kože z vašo mu pomaga pri razvoju možganov, saj krepi bistvene živčne poti in aktivira področja možganov, ki so povezana s čustvenim učenjem in oblikovanjem spomina.
Oblikovanje materinskih vezi
Ob stiku kože s kožo se poveča količina hormonov, za katere je znano, da vplivajo na vedenje, značilno za navezovanje vezi. Eden teh hormonov je oksitocin, imenovan tudi hormon ljubezni, naravni hormon, ki ustvarja občutek sproščenosti in dobrega počutja. Občutki, ki se pojavijo, ko se v možganih sprošča ta posebni hormon, povečajo sproščenost, privlačnost, prepoznavanje obrazov in vedenje materinske skrbi2, kar vse krepi vezi, ki so koristne tako za mater kot za otroka.
Dojenje in tok mleka
Neverjetno je, da se dojenčki rodijo s prirojeno spretnostjo in motivacijo za dojenje ter se lahko spontano plazijo, poiščejo dojko in se brez pomoči sami pristavijo, ko imajo stik kože s kožo.2 Ob takem stiku si mati in dojenček izmenjata senzorične informacije, ki spodbujajo in sprožajo številna vedenja pri dojenčku, kot so slinjenje, odpiranje ust, iskalni refleks, obračanje proti dojki in uspešno pristavljanje. V pomoč je tudi to, da dojenčki ob rojstvu zaznajo vonj kolostruma; plodovnica in kolostrum imata podoben vonj, zato dojenčka k prsim pritegne znani vonj.
Dokazano je, da so matere, ki takoj po rojstvu dojenčku omogočijo stik kože s kožo in to prakso nadaljujejo med bivanjem v porodnišnici, uspešnejše pri dojenju, samo dojenje pa traja dlje časa.1
Razvoj možganov in vzorci spanja pri novorojenčku
Po pričakovanjih možgani novorojenčka niso popolnoma zreli; veliki so le četrtino odrasle velikosti.2 Stik dojenčkove kože z vašo mu pomaga pri razvoju možganov, saj krepi bistvene živčne poti in aktivira področja možganov, ki so povezana s čustvenim učenjem in oblikovanjem spomina.2 Pri tem procesu pomaga tudi, če ob stiku kože s kožo mati otroka boža in se z njim nežno pogovarja.
Vzpostavljanje vzorcev spanja pri novorojenčku
Čeprav ima večina novopečenih mamic občutek, da njihov novorojenček »nikoli ne spi«, v resnici v prvih nekaj tednih življenja dojenčki večino časa prespijo. Le da ni nujno, da spijo ob pravem času (torej takrat, ko spite vi!). Spanje je bistvenega pomena za razvoj in rast otrokovih možganov, za stik kože s kožo pa velja, da ugodno vpliva na izboljšanje dojenčkovega ritma spanja.5
Raziskave kažejo, da dojenčki, ki jim je omogočen stik kože s kožo, več časa preživijo v mirnem spanju, ki je daljše in manj moteno, kar pripomore k izboljšanju vzorcev spanja.1
Zaključek:
Toplina vaše kože je lahko prva stvar, ki jo vaš dojenček začuti takoj po rojstvu. Seveda je crkljanje z mamo čudovit način dobrodošlice na tem svetu, vendar je stik kože s kožo še veliko več in je lahko najboljši način, da se vaš dojenček prilagodi življenju zunaj maternice. A ni treba, da se ta navada tu konča, kajti matere lahko stik kože s kožo z otrokom ohranjajo ves čas, ko otrok šteje za novorojenčka, s tem pa povečujejo koristi tako zase kot za otroka.
Prispevek napisala: Dr. Sue Battersby, dr. med.
Dr. Susan Battersby je diplomirana medicinska sestra in babica. Kot predavateljica je bila zaposlena na Univerzi v Sheffieldu, kasneje pa je postala samostojna predavateljica/raziskovalka. Doktorirala je na področju prehrane dojenčkov in se ukvarja tako s preučevanjem dojenja kot hranjenja z mlečnimi formulami. Na obeh področjih je tudi objavila več prispevkov o najrazličnejših tematikah. Sodeluje v številnih pomembnih skupinah za prehrano dojenčkov, med drugim tudi v tematski svetovalni skupini NICE za medsebojno podporo pri dojenju. Vrsto let je delala tudi kot prostovoljna svetovalka za dojenje.
- Ludington-Hoe SM. Skin-to-skin contact: a comforting place with comfort food. MCN Am J Matern Child Nurs 2015;40(6):359–66.
- Phillips R. Uninterrupted skin-to-skin contact immediately after birth. Newborn Infant Nurs Rev 2013;13(2):67–72.
- Finigan V, Davies S. Women’s lived experience of skin-to-skin contact with their baby immediately after birth. Royal College of Midwives: Evidence Based Medicine, 2009. Available at https://www.rcm.org.uk/learning-and-career/learning-and-research/ebm-articles/%E2%80%98i-just-wanted-to-love-hold-him-forever%E2%80%99 (Accessed March 2016).
- Shamir R et al. Gut health in early life: significance of the gut microbiota and nutrition for development and future health. Essential Knowledge Briefing, Wiley, Chichester (2015).
- Allen KA. Promoting and protecting infant sleep. Adv Neonatal Care. 2012 Oct; 12(5): 288–291.
Zadnji pregled: 30. junij 2016